إذْعان، إمْتِثال للأوامِرطاعَه
lydighed
obéissancesoumissoumission
hlÿîniundirgefni
obbedienzadocilmenteobbediente
poslušnosť
poslušnost
itaatitaat etmesöz dinleme
孝顺服从

obedience

[əˈbiːdɪəns]
A. N →
to command obedience →
to owe obedience to sb (frm) → deber obediencia a algn
to show obedience to sb/sth → obedecer a algn/algo
in obedience to your orders (frm) → conforme a or en cumplimiento de sus órdenes
in obedience to your wishes (frm) → obedeciendo a sus deseos
B. CPD obedience training N →

obedience

[əˈbiːdiəns]
n →
obedience to sb/sth → l'obéissance à qn/qch
obedience to the elders → l'obéissance aux aînés
obedience to the law → l'obéissance à la loi
in obedience to →
He did it in obedience to her wishes → Il l'a fait conformément à ses souhaits.
modif [class, training] → d'obéissance

obedience

n no pl → m; in obedience to the law → ; in obedience to your wishes (form) → Ihren Wünschen gemäß; to teach somebody obedience → jdn gehorchen lehren

obedience

[əˈbiːdɪəns] n →
in obedience to your orders (frm) → conformemente ai vostri ordini

obey

(əˈbei) , ((American) ou-) verb
to do what one is told to do. I obeyed the order. gehoorsaam يُطيع подчинявам се obedecer poslouchat rette sig efter; adlyde kuuletuma اطاعت کردن totella לְצַייֵת आज्ञा पालन करना slušati engedelmeskedik mematuhi hlÿða 従う 복종하다 paklusti paklausīt; pakļauties mematuhi اطاعت كول obedecer a asculta (de) poslúchať ubogati poslušati lyda เชื่อฟัง itaat etmek 服從 слухатися, коритися فرماں برداري کرنا tuân theo
obedience (əˈbiːdjəns) noun
1. the act of obeying. obedience to an order. gehoorsaamheid إذْعان، إمْتِثال للأوامِر подчинение obediência poslušnost der Gehorsam lydighed υπακοή, ευπείθεια allumine اطاعت totteleminen आदर, झुक कर सलाम poslušnost engedelmesség kepatuhan hlÿðni 服従 복종 paklusimas paklausība ketaatan usłuchanie اطاعت obedienţă послушание; повиновение poslušnosť poslušnost poslušnost åtlydande, åtlydnad การเชื่อฟัง itaat etme 服從 слухняність فرماں برداري، اطاعت sự vâng lời
2. willingness to obey. She showed great obedience. gehoorsaamheid طاعَه послушание obediência poslušnost der Gehorsam lydighed υπακοή, υποταγή, πειθαρχία kuulekus فرمان برداری tottelevaisuus צַייתָנוּת आदरपूर्वक आज्ञा पालन poslušnost engedelmesség kepatuhan undirgefni 従順 복종심 (pa)klusnumas pakļaušanās; pakļāvība ketaatan gewilligheid فرمان اخيستنه supunere, obedienţă poslušnosť pokorščina poslušnost lydnad, hörsamhet การเชื่อฟัง itaat, söz dinleme 孝順 покірність, покора اظہار اطاعت sự phục tùng
oˈbedient adjective
an obedient and well-behaved child. gehoorsame مُطيع послушен obediente poslušný lydig kuulekas فرمان بردار kuuliainen आज्ञाकारी poslušan engedelmes patuh hlÿðinn 従順な 복종하는 (pa)klusnus paklausīgs menurut kata فرمان اخيستونكى ascultător poslušný ubogljiv poslušan lydig ที่เชื่อฟัง itaatli 順從的 слухняний, покірний فرماں بردار، مطيع biết nghe lời
oˈbediently adverb
gehoorsaam مُطيعا ، بِطاعَه послушно obedientemente poslušně lydigt υπάκουα obedientemente kuulekalt مطیعانه kuuliaisesti בְּצַייתָנוּת आज्ञाकारिता के साथ poslušno engedelmesen dengan patuh af hlÿðni; möglunarlaust con obbedienza/sottomissione 従順に 복종하여 (pa)klusniai paklausīgi; pakļāvīgi dgn taat posłusznie په اطاعت سره obedientemente supus; docil послушно; покорно poslušne ubogljivo poslušno lydigt อย่างเชื่อฟัง itaatle 順從地 слухняно, покірно اطاعت سے ngoan ngoãn

obedience

n. obediencia.